Veleposlaništvo RS Varsava /Novice /
09.09.2019  

Predsednik Pahor se je v Varšavi udeležil spominske obeležitve 80. obletnice začetka II. svetovne vojne

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je 1. septembra 2019 na povabilo predsednika Republike Poljske Andrzeja Dude udeležil spominske obeležitve 80. obletnice začetka II. svetovne vojne. Srečanje svetovnih voditeljev je osrednji svetovni dogodek ob tem dnevu in je bilo namenjeno potrditvi skupne zavezanosti ohranjanja miru.

Republika Slovenija pripisuje temu dogodku velik simbolen pomen, saj so tovrstne obeležitve opomin pred pozabo na grozote vojne in utrjujejo spravo med evropskimi narodi.

Na osrednji slovesnosti na trgu Piłsudski v Varšavi so bile prisotne delegacije iz več kot 40 držav. Prišlo je več kot 250 visokih gostov, med njimi najmanj 20 predsednikov držav. Poljski in nemški predsednik, Andrzej Duda in Frank-Walter Steinmeier pa sta v nagovorih poudarila pomen skupne zavezanosti ohranjanja miru.

Sodelujoči voditelji so kot potrditev skupne zavezanosti ohranjanja miru simbolično pozvonili z zvoncem miru, ki so ga ob tej priložnosti prinesli iz cerkve, porušene v mestu Wielun ob začetku druge svetovne vojne. Po zadnjem posameznem zvonjenju zvona so hkrati začeli zvoniti zvonovi vseh varšavskih cerkva. Sledilo je polaganje venca na grob neznanega vojaka.

Predsednik Pahor se je nato ob robu slovesnosti bilateralno srečal s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim. Predsednik Pahor je uvodoma čestital ukrajinskemu predsedniku za zmago na parlamentarnih volitvah, ter pozdravil dejstvo, da so volitve potekale v skladu z mednarodnimi standardi, kar je potrdilo močno zavezanost Ukrajine k demokraciji.

Predsednika Pahor in Zelenski sta izrazila zadovoljstvo z odličnimi in prijateljskimi odnosi, kar se odraža v rednem političnem dialogu in pogostih obiskih na visoki ravni. Predsednika sta izrazila interes za krepitev dvostranskih vezi in obojestransko koristnega sodelovanja.

Predsednika sta spregovorila tudi o evroatlantskih aspiracijah Ukrajine in o reformnem procesu, ki ga izvaja Ukrajina na poti približevanja standardom Evropske unije in zveze NATO. Predsednik Pahor je pozdravil zavezanost Ukrajine reformam in pomemben napredek na številnih področjih ter poudaril pomen učinkovitega izvajanja reform. Pozdravil je prednostne naloge predsednika Zelenskega v programu reform in mu zaželel uspeh pri izvajanju njegovega ambicioznega programa. Predsednik Pahor je izrazil tudi pripravljenost za nadaljnjo pomoč Ukrajini pri izvajanju njenega programa reform, zlasti na področju decentralizacije, kjer je Slovenija zainteresirana za okrepitev obstoječega sodelovanja v okviru projekta U-LEAD z Evropo.

Razvojno in humanitarno sodelovanje med državama je dobro vzpostavljeno. Predsednik Pahor je dejal, da je Slovenija prejšnji mesec na psihosocialni in medicinski rehabilitaciji gostila 64 ukrajinskih otrok, prizadetih zaradi spora v vzhodni Ukrajini.Predsednik Pahor je ponovil slovensko stališče, da je aneksija Krima k Ruski federaciji kršitev mednarodnega prava - Slovenija bo tudi v prihodnje podpirala ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja.

Predsednik Pahor se je v nadaljevanju bilateralno srečal še s predsednico Republike Slovaške Zuzano Čaputovo. Predsednika Pahor in Čaputová sta potrdila tradicionalno dobre in prijateljske odnose med državama, brez odprtih vprašanj in pozdravila odprt dialog na vseh ravneh. Predsednika sta soglašala s pomembnostjo ohranjanja rednega političnega dialoga tudi v bližnji prihodnosti. Predsednik Pahor je dejal, da mu je bilo v veliko veselje, da je aprila 2018 na njegovem uradnem obisku v Sloveniji gostil predsednika Andreja Kiska. Slovaška predstavlja eno najpomembnejših zunanjetrgovinskih partneric Republike Slovenije, kar dokazuje dolgoletna rast vseh komponent gospodarskega sodelovanja, leta 2018 blagovna menjava prvič doslej presegla 1 milijardo EUR.

Predsednika sta spregovorila tudi o Evropski uniji in izrazila podporo nadaljnjemu evropskemu povezovanju. Strinjala sta se, da lahko močno EU gradimo le na spoštovanju pravne države, solidarnosti in socialne pravičnosti. Slovenija in Slovaška imata v EU podobne interese, pogosto tudi podobna stališča, zlasti na področju notranjega trga.