Veleposlaništvo RS Varsava /Kultura /Svetovni dan čebel /Kranjska sivka /

Kranjska sivka

Je izvorno lokalna podvrsta medonosne čebele Apis mellifera, ki je endemična v Sloveniji in krajih južno ter jugovzhodno od nas (Ruttner, 1988), sedaj pa je druga najbolj razširjena podvrsta medonosne čebele na svetu.  Nastala je na območju Balkanskega polotoka, iz zgodovinskih vzrokov pa je za njeno domovino priznana nekdanja slovenska dežela Kranjska, zaradi česar je svojevrsten slovenski ponos.

Od leta 2003 je zakonsko opredeljena v zakonu o živinoreji zakonu o kmetijstvu s petletnim rejskim programom. Kranjska čebela je podvrsta medonosne čebele, ki se fenotipsko in po vedenju delno razlikuje od ostalih podvrst. Fenotipsko je sivkaste barve, (dovoljena je prisotnost usnjeno rjavih peg) zato jo imenujemo tudi sivka. Rumenkasti obročki na zadku niso dovoljeni. Morfološki opis, ki ga je podal Ruttner leta 1988 opredeljuje kubitalni indeks sivke, ki je med 2,4 in 3,0. Kubitalni indeks je razmerje dolžine dveh krilnih ven in se uporablja za morfološko opisovanje in ločevanje med podvrstami medonosnih čebel. Njeni glavni vedenjski odliki pa sta mirnost in delavnost.

Za kranjsko sivko je značilna skromna poraba zimske zaloge hrane. Prezimuje v manjši skupnosti. Spomladi je razvoj buren in je družina hitro razvita toliko, da je sposobna za izkoriščanje paše. Kadar paše ni na voljo, se na okoliščine prilagodi z zmanjšanjem obsega zaleganja. Za sivko je tudi značilna večja sposobnost orientacije, ki jo je domnevno pridobila zaradi čebelarjenja v manjših panjih, zloženih v skladovnici. Je tudi dobra graditeljica satja in ni znana po intenzivnem propoliziranju – odlaganju propolisa v notranjost panja, kot nekatere druge vrste čebel.

Izrazitejša kot pri drugih rasah je, v sodobnem čebelarjenju nezaželena, nagnjenost k rojenju.
Ta se kaže v daljšem rojilnem obdobju in v večjem številu rojev v sezoni. Z ustrezno čebelarsko
tehnologijo je mogoče zmanjšati pogostost rojenja in tako povečati uspešnost čebelarjenja.
Posebna prednost kranjske sivke je tudi mirnost, ki se odraža v mirnem sedenju čebel na zaleženem satju, potem ko ga izvlečemo iz gnezda, in manjšem številu pikov v primerjavi z nemirnimi oz. agresivnimi čebelami.

Kranjska sivka je v Sloveniji zaščitena rasa in čebelarjem ni dovoljeno vnašati drugih ras.

Leta 2014 je Slovenija podpisala državno resolucijo o zaščiti kranjske medonosne čebele, kjer so natančno definirane prioritete, zaščita, nadzor in podpora lokalni medonosni podvrsti A. Mellifera carnica.

Vir: https://sca.kis.si/slovensko-cebelarstvo/