Veleposlaništvo RS Varsava /Kultura /Svetovni dan čebel /Panjske končnice /

Panjske končnice: neprecenljive zgodbe iz preteklosti

Nepogrešljiv je pogled na živo poslikane panjske končnice, ki se bohotijo na sprednji strani čebeljih panjev. Nezamenljiv je vtis, ki ga ustvarjajo, neprecenljive so zgodbe preteklosti, ki jih govorijo. Skozi bogato bero najrazličnejših motivov na panjskih končnicah lahko spoznavamo bajke, pripovedke, pomene preteklosti in zgodbe tisti, ki so jih živeli pred nami.

Čebelji panj je lahko navadno domovanje čebel, ali pa jasen, iskren in barvit premik v preteklost. Poslikane panjske končnice so del slovenske ljudske zgodovine in jasen pokazatelj ustvarjalnosti, ki je značilna za slovenski narod.

Poslikava panjskih končnic se je porodila sama od sebe iz ljudske zavesti. Domišljija je dopuščala vse in pri poslikavah so popustile zavore ustvarjalnosti, ki se je skozi motive, barve in vzorce krepila. Ta ljudska umetnost, ki je značilno slovenska, je nastala na Gorenjskem in Koroškem. Kmalu so jo posvojile vse slovenske pokrajine, kjer so uporabljali slovenske lesene panje. Panjske končnice krasijo sprednjo deščico panja. Najstarejše segajo v 18. stoletje. Ta izjemno lepa in preprosta obrt je na slovenskem vztrajala do konca druge svetovne vojne.

Najzanimivejši del panjskih končni so motivi. Na deščicah so bili največkrat uprizorjeni svetniki, ljudje ali živali. Vsaka je s svojimi detajli pripovedovala zgodbo, največkrat prizore iz vsakdanjega kmečkega življenja. Domišljija pri panjskih končnicah nikoli ni omejevala umetnikov, ki so ustvarjali na malih, pravokotnih deščicah, ki zapirajo čebelji panj. Vsebina poslikav je bila v preteklosti največkrat čebelarska, nabožna, mnogokrat poučna, tudi humorna in včasih celo satirična. Poslikavali so jih po večini samouki slikarji. Danes je znanih preko 600 različnih motivov, med katerimi je vsak odsev nekega dogodka, časa ali zgodbe. V približno 150 letih je nastalo preko 50.000 panjskih končnic, ki so jih čebelarji, pogosto za srečo, nameščali na svoje panje. Njihov glavni namen je bil panje ločiti med seboj, nekateri pa so v njih videli izvrstno dodano vrednost čebelarjenju. Vsekakor je marsikatera panjska končnica na panju pristala tudi zato, ker je v tistih časih veljajo, da prav panjske končnice, predvsem tiste s svetniškimi motivi, varujejo čebele v panju. Danes originalnih panjskih končnic skorajda ni več.

Za zlato dobo končnic veljajo leta od 1820 do 1880. Takrat so poslikave dobivale večji pomen. Slikarji so na končnicah upodabljali nabožne in posvetne motive, ki so jim dodajali stvarna in domišljijska sporočila. Neprecenljivi so motivi zgodovinskih in vojnih dogodkov in vsi ostali spomini tistega časa. Velikokrat so se na njih pojavljali prizori kmečkega vsakdanjika, praznovanja, zgodovinski prizori, izdelki ljudske obrti in živali. Panjske končnice so tako poleg okrasja čebeljih panjev neposreden in bogat pripovedovalec zgodb preteklosti.

Danes panjske končnice s svojimi motivi iz preteklosti nosijo veliko zgodovinsko in kulturno vrednost. Imajo izjemen simbolni pomen, reprodukcije najbolj znanih motivov preteklosti pa predstavljajo neprecenljivo etnografsko zakladnico Slovenije.

V Slovenskem etnografskem muzeju je na ogled bogata zbirka panjskih končnic iz različnih obdobij in delov Slovenije.

Panjske končnice krasijo tudi stene veleposlaništva (na drugi sliki).

 

Vir: https://www.worldbeeday.org/si/ali-ste-vedeli/182-panjske-koncnice.html